Turčija odpira pot vrnitvi več tisoč nekdanjih borcev PKK v domovino

Turško vladajoče zavezništvo je v sredo v parlament vložilo predlog zakona, s katerim želi spodbuditi mirovni proces z Delavsko stranko Kurdistana (PKK).

Predlog predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za končanje oboroženega upora, ki je od leta 1984 zahteval več kot 40.000 življenj, povzročil globoke razkole v Turčiji ter spodbudil nasilje tudi v sosednjem Iraku in Siriji, piše agencija Reuters.

Eden od njegovih ciljev je omogočiti vrnitev v Turčijo potencialno več tisoč nekdanjih pripadnikov PKK in civilistov, ki se skrivajo na severu Iraka, ter prispevati h koncu več desetletij trajajočega konflikta.

Predlog sicer podpira večina poslancev, zato naj bi ga parlament sprejel še ta teden, a kot ob tem navaja Reuters, javnomnenjske raziskave kažejo, da precejšen del javnosti dvomi v njegovo učinkovitost.

Po predlogu zakona bo razoroževanje PKK spremljal turški svet za nacionalno varnost, medtem ko bo poseben odbor, v katerem bodo podpredsednik države, nekateri ministri in vodja obveščevalne službe MIT, nadzoroval predajo orožja in razoroževanje nekdanjih pripadnikov skupine. O poteku procesa bo odbor redno poročal parlamentarni komisiji.

Iz besedila predloga, v katerega je imela vpogled agencija Reuters, izhaja tudi, da bo za osebe, obsojene zaradi članstva v PKK ali pomoči tej organizaciji, mogoče prekiniti izvrševanje zaporne kazni. Poleg tega predlog zagotavlja pravno zaščito pripadnikom PKK, ki niso sodelovali pri ubojih in se bodo v šestih mesecih po sprejetju zakona vrnili v Turčijo.

Do teh ugodnosti sicer ne bodo upravičeni visoki predstavniki PKK, ki so bili pred letom 2005 obsojeni zaradi hujših kaznivih dejanj, med drugim zaradi vodenja teroristične organizacije.

To pomeni, da bo vodja PKK Abdullah Öcalan, ki od leta 1999 prestaja dosmrtno zaporno kazen, ostal v zaporu. Prav Öcalan je lani PKK pozval k razorožitvi in razpustitvi organizacije, kar je skupina nato tudi sprejela.

Mirovni proces med Turčijo in PKK se je začel konec leta 2024, vendar je v začetku letošnjega leta skoraj zastal zaradi vojne z Iranom in skrbi glede regionalne nestabilnosti.